Spot cena zlata
Spot cena zlata je najpogostejša oblika vrednotenja te plemenite kovine in označuje ceno za eno troy unčo (31,1035 grama) 99,99 odstotnega zlata ali; po starih oznakah, 24-karatnega zlata. Ta cena se spreminja vsako sekundo, a distributerjem naložbenega zlata služi kot osnova za izračun cene kovancev in palic.
Dnevni promet na globalnem trgu zlata je ocenjen na okoli 200 milijard dolarjev, od tega pa kar 70% pade na londonsko OTC tržišče, ki velja za največjo borzo zlata na svijetu. Da bi se zagotovil visok standard kakovosti palic, s katerimi se trguje na tem tržišču, so udeleženci zasnovali združenje z imenom LBMA (London Bullion Market Association), ki dandanes zajema veliko večino največjih rafinerij in kovnic plemenitih kovin na svetu. Zlate palice, ki jih proizvedejo kovnice, ki imajo v lasti LBMA certifikat, so izjemno cenjene in sprejemljive kjerkoli v svetu.
Kako se določa spot cena zlata?
Večini ljudi ni popolnoma jasno, kako se določa cena zlata po gramu ali kako se definira cena te plemenite kovine na svetovnem trgu. Mnogi so mnenja, da je trenutna cena tudi zadnja cena transakcije fizične zlate palice. Ampak cena zlata pravzaprav sestoji z dveh spremenljivk. LBMA vsakodnevno določi “London Fix” ceno – ta temelji na ceni futures terminske pogodbe za zlato, medtem, ko drugi del cene ustvari fizična izmenjava palic glede na trenutno dobavo.
Volumen fizične izmenjave je zelo nizek v primerjavi s prometom, ki poteka po elektronski poti. Zaradi tega imajo futures pogodbe dejansko največji vpliv na spot ceno zlata. Pri nakupu zlatih palic ali kovancev kupec pravzaprav kupuje zlato po ceni, na katero je vplival tudi futures trg, na katerem pa klasična ponudba in povpraševanje po zlatu nimata odločilnega kratkoročnega vpliva. Realna ponudba in povpraševanje vplivata na dolgoročne trende gibanja te plemenite kovine, vendar pa so kratkoročni premiki (npr. iz danes na jutri) v največji meri odvisni od interesa za nakup in prodajo futures pogodb in ostalih finančnih izpeljank za zlato, s katerimi se trguje na borzah.
Od česa je odvisno dolgoročno gibanje cene zlata?
Za razliko od večine izdelkov in storitev, katerim se cena periodično spreminja, se cena zlata spreminja dobesedno iz sekunde v sekundo. Glede na to, da se cena v tako kratkem obdobju zelo redko spremeni za več kot nekaj promilov, pa zlatarne in podjetja, specializirana za prodajo in odkup investicijskega zlata v obliki palic, svoje cene prilagajajo vsakih nekaj minut. Razloga za gibanje cene sta ponudba in povpraševanje, prisotna na globalnem trgu, ki ga sestavlja milijon udeležencev, od katerih ima vsak svoje lastne razloge za nakup in prodajo zlata. V nadaljevanju navajamo nekaj najpomembnejših dejavnikov in procesov, ki vplivajo na dolgoročno gibanje cene te najbolj poznane plemenite kovine na svetu.
1. Poslovanje rudnika zlata
Rudarjenje plemenitih kovin je drag in zapleten proces, ki ne nudi nobenega zagotovila, da bo v rudnikih najdena pričakovana količina kovine, potrebna za to, da bi poslovanje bilo rentabilno. Če se v rudnikih izkoplje manjša količina zlata, srebra in ostalih kovin, bodo rudniki želeli doseči višje cene za svoje izdelke, kar lahko vpliva na porast cene plemenitih kovin na svetovnem trgu. Tudi porast stroškov poslovanja, kamor sodijo plače delavcev, ali dvig stopnje davka na dobiček, lahko privedeta do rasti cene zlata in ostalih kovin. Po drugi strani pa odpiranje novih rudnikov in najdbe bogatih nahajališč privedejo do večje oskrbe trga in posledično do padca cene.
2. Zlati nakit
Najpogostejši razlog zanimanja za zlato je nakup nakita. Zaradi svoje redkosti, lepote in trajnosti, je zlati nakit že več tisoč let statusni simbol ter v večini svetovnih kultur tudi simbol tradicionalnega darila ob mnogih priložnostih, kot so denimo rojstni dnevi, obletnice in poroke. Prav povpraševanje po zlatem nakitu za potrebe porok je eden od ključnih dejavnikov za sezonska nihanja cene zlata. Ampak ne govorimo o sezoni porok v Evropi ali Ameriki, temveč v Indiji. Indija je namreč z 1,3 milijarde prebivalcev druga največja država na svetu. To pomeni, da je samo v Indiji vsako leto prirejenih deset milijonov porok, najpogosteje ob koncu koledarskega leta; od oktobra do decembra. Tamkajšnji običaji nalagajo, da je potrebno nevesto ob poroki obdariti z veliko količino zlata, in, kadar gre za premožne družine, je lahko pri eni poroki govora tudi o nekaj kilogramih zlata. Namen tako bogatega obdarovanja je, da se nevesti in njeni družini zagotovi določeni kapital, ki ni odvisen od zaposlitve in, ki je družini v pomoč ob temnih dnevih, če bi kdaj do njih prišlo.
Zlatarji tako vedo, da bodo pred koncem leta prodali velike količino nakita, zato nekaj mesecev prej pričnejo z masovnim odkupom zlata in z izdelovanjem nakita. Zaradi tako velikega povpraševanja se zgodi, da tekom leta in v zgodnji jeseni cena zlata po gramu in tudi cena zlata na svetovnem trgu poraste za nekaj odstotkov.
3. Industrijsko pvpraševanje po zlatu
Poleg industrije nakita se zlato uporablja tudi v številnih drugih industrijah, kot je denimo industrija elektronske opreme. Zlato je odličen prevodnik električne energije, zato ga pogosto vgrajujejo v računalnike, mobilne naprave, kalkulatorje, GPS naprave ipd. Ker je vsako leto proizvedena približno milijarda novih mobilnih telefonov, je razumljivo, da se za njihovo izdelavo porabi velika količina rumene plemenite kovine. Večja količina zlata je potrebna tudi v vesoljski industriji, kjer zlato uporabljajo za zaščito astronavtov in satelitov pred škodljivim radioaktivnim sevanjem. Medicina je naslednja sfera, v kateri se plemenite kovine učinkovito uporabljajo. Obstajajo diagnostične metode, pri katerih se uporablja manjša količina radioaktivnega zlata, saj je njegov pretok skozi telo mogoče zlahka spremljati. Ker zlato ne korodira, je zelo iskan sestavni material elektronske opreme, uporablja se tudi pri izdelavi naprav za ohranjanje življenja, za katere je nadvse pomembno, da delujejo brezhibno in brez okvar. Ocenjeno je, da je približno 10% proizvedenega zlata na globalnem nivoju namenjenega industrijski rabi. Rast proizvodnje in prodaje elektronske opreme torej zelo verjetno doprinese k rasti cene plemenitih kovin.
4. Zlate rezerve centralnih bank
Aktivnost centralnih bank je še pomembnejši dejavnik, ki znatno vpliva na ceno zlata. Mnoge države, ki razpolagajo z viškom svojega kapitala, zaradi potrebe po diverzifikaciji svoje denar vlagajo v obveznice drugih držav. V primeru, da ta država bankrotira ali, da pride do sankcij ali vojne, pa vselej obstaja tveganje, da država ne bo mogla priti do svojega kapitala. Zato v zadnjih desetih letih vse več centralnih bank svoj višek kapitala vloži v zlate palice. Posedovanje velikih zlatih rezerv namreč državi daje višjo stopnjo neodvisnosti od situacije na tujih finančnih trgih in neodvisnosti pri odnosih z drugimi državami. Ker centralne banke razpolagajo z ogromnimi količinama kapitala, pogosto kupijo ali prodajo na stotine metričnih ton rumene plemenite kovine, na tej osnovi pa se cena zlata občutno spremeni. Eden od razlogov za to, da je švicarski frank močna in cenjena valuta, so prav velike zaloge zlata, ki jih ima Švica v svoji lasti.
5. Špekulativno povpraševanje
Zaradi vse večjega zanimanja javnosti za vlaganje v plemenite kovine, je finančna industrija ustvarila različne načine trgovanja in vlaganja v kovine. Dandanes ni redkost, da investicijski fondi del kapitala ali celo ves svoj kapital vložijo v zlate palice ali finančne izpeljanke, vezane na ceno zlata, kot so denimo futures pogodbe, opcije, ali finančne pogodbe za razliko (Contract For Difference – CFD). Četud pri trgovanju s finančnimi izpeljankami plemenitih kovin praviloma ne prihaja do premeščanja palic iz enega sefa v drugega, pa tovrstne transakcije vsekakor vplivajo na ceno na svetovnem trgu. Če namreč oseba, ki poseduje zlato v fizični obliki, vidi, da je cena na najpomembnejših borzah zlata zrasla za nekaj odstotkov, bo za svoje izdelke zahteval višjo ceno kot prej. Po drugi strani pa bo tudi potencialni kupec investicijskih palic pripravljen na višjo ceno, če vidi, da cena na londonskem tržišču zlata, ki je največje na svetu, zrasla. Na taj način se vsi udeleženci na trgu prilagajajo novi ceni.
Ne glede na to, ali je govora o povpraševanju po fizičnih zlatih palicah, kovancih, finančnih pogodbah, vezanih na ceno zlata, vselej obstajajo pravilnosti pri zanimanju za nakup zlata, kakor tudi pri gibanju cene te plemenite kovine. Zanimanje je odvisno od gospodarske situacije, saj zlato zaradi svoje omejene količine nudi zadostno stopnjo varnosti in zaščite pred slabo gospodarsko situacijo in torej služi kot varno zatočišče v nestabilnih obdobjih.
6. Cena zlata v času krize
Ko je gospodarstvo v krizi ali recesiji, pride do padca zaupanja v državne in finančne institucije. Mnoga podjetja in posamezniki namreč v taki situaciji bankam niso več sposobni vračati kredita. Tako se na drugi strani poveča tudi tveganje, da banke ne bodo sposobne izplačati varčevalnih vsot svojim varčevalcem. Nekateri izmed varčevalcev se zato v teh primerih odločijo za izplačilo njihovega denarja, katerega raje vložijo v investicijsko zlato, kasneje pa jim tudi ni več potrebno skrbeti, ali bo njihova banka bankrotirala ali ne. Dejstvo, da je količina zlata, ki se vsakoletno proizvede v svetovnih rudnikih, relativno stabilna, privede do večjega povpraševanja po tej plemeniti kovini in posledično do porasta cene. Če pride do dejanskega bankrota katere od bank, zanimanje za vlaganje v zlate palice občutno večkratno zraste. Prav to se je zgodilo tekom finančne krize, ki se je pričela v letu 2008. Več finančnih institucij kot je zapadlo v resne težave, bolj je zrasla cena zlata. Do leta 2011 se je cena zlata podvojila in dosegla najvišjo raven cene v zgodovini. Pričakovati je, da se bo podoben scenarij odvil tudi ob naslednji gospodarski krizi, ki bo prej ali slej zanesljivo spet prišla.
7. Vpliv inflacije na ceno zlata
Poleg recesije pa obstaja še ena specifična ekonomska situacija, ki ima zelo velik vpliv na ceno zlata. Gre za obdobje, ko je stopnja inflacije v gospodarstvu visoka. Inflacija je opisano z drugimi besedami generalna rast cen izdelkov in storitev, tj. padec vrednosti denarja (za isto količino denarja kupimo manj izdelkov). Do visoke inflacije pride takrat, ko je gospodarska rast nadpovprečno visoka, pri čemer so posamezniki in podjetja sposobni kupovati več izdelkov in storitev po vse višjih cenah. Če centralna banka ne želi ali pa z dvigom obrestnih mer ne uspe ukrotiti realne stopnje inflacije, varčevanje vseh tistih posameznikov, ki ne želijo zapravljati, izgublja na vrednosti, in sami pri tem postajajo vse revnejši. Zato se določen del varčevalcev v teh trenutkih odloči kupiti zlato, kar privede do porasta cene zlata.
Gospodarska situacija lahko pripelje tudi do srednjeročnega padca cene zlata. To se praviloma zgodi pri izhodu gospodarstva iz recesije, ko se v splošnem vrača zaupanje v državo in v finančne institucije. Ko strah pred bankrotom bank pojenja, se posamezniki in podjetja ponovno redkeje odločijo za vlaganje v plemenite kovine, zaradi česar cene zlata, srebra, platine in paladija ponovno padejo. Druga situacija, v kateri pride do padca cene zlata, pa je obdobje relativno nizke stopnje inflacije in visokih obrestnih mer. Takrat se varčevanje na banki in vlaganje v obveznice ponovno izplača, zato se del lastnikov palic in zlatnikov odloči za prodajo in za vročitev denarja.
Zaključek
Vsi navedeni dejavniki vplivajo na kratkoročna in dolgoročna nihanja cene zlata, obenem je tudi zelo težko predvideti, kje se bo cena zlata nahajala jutri ali čez nekaj tednov. Zato je plemenite kovine potrebno obravnavati kot dolgoročno investicijo. Praksa je že pripeljala do spoznanja, da obdobja, ko je varčevanje v banki smotrno in bolj donosno od posedovanja investicijskega zlata, nikoli ne trajajo dolgo. Dolgoročno gledano vsaka papirnata valuta brez pokritja v zlatu izgublja na vrednosti, mnoge tovrstne valute pa so tudi že popolnoma propadle. Od približno 800 papirnih valut jih je do danes preživelo manj kot 200 in vsaka izmed njih ima dandanes bistveno nižjo kupno moč kot pred desetletji.
Zaradi tega je obdobja padca cene zlata potrebno izkoristiti za ugoden nakup zlatih palic ali zlatnikov , kot so denimo avstrijski cekini Franca Jožefa, ki so prav tako kategorizirani kot investicijsko zlato. Na ta način dosežete dolgoročno ohranitev vrednosti vašega kapitala in neodvisnost od finančnih institucij.
Avtor:
Centar Zlata
Želite na svoj naslov dobivati podobne tekste? Prijavite se za prejamnje naših novic in analiz! V naših novicah poleg izobraževalnega gradiva pošiljamo tudi najnovejše analize z dogajanja na finančnih trgih, tako boste pridobili ključne informacije za vlaganja v plemenite kovine.
